Ljudje, živali pa tudi rastiline smo sestavljeni iz velikega števila celic različnih oblik in velikosti, ki tvorijo skupke in s tem tkiva ter organe. V jedru vsake od teh celic najdemo molekule DNK (angleško DNA) v katerih so s štirimi različnimi gradniki, imenovanimi nukleotidi A, C, T in G, zapisane lastnosti posameznega živega bitja. Te informacije, npr. barva kože, oči ali cveta, se med delitvijo celice prenašajo v novonastale celice. Človeško DNK, oziroma tako imenovani človeški genom, gradi neverjetnih 3,2 milijarde nukleotidnih parov, ki bi tvorili 1,7 m dolgo verigo, če ne bi bili razdeljeni in superzviti v 23 struktur, imenovanih kromosomi. Znanstveni in tehnološki napredek je omogočil, da so leta 2003 po večletnem trudu določili zaporedje teh nukleotidnih parov v človeški DNK. Zaporedje je simbolično zabeleženo v več kot 100 knjigah, ki so del umetniške zbirke, predstavljene v Londonskem muzeju Wellcome Collection (slika).
Danes je določanje zaporedja DNA poljubnega organizma rutinski, precej hiter in neprimerljivo cenejši postopek kot pred desetletjem, saj traja le nekaj dni. Prav zaradi tega je postal dostopen tako raziskovalcem in znanstvenikom za temeljno preučevanje in razumevanje delovanja celic, razvoja življenja, kot tudi zdravnikom za diagnosticiranje genetskih mutacij oziroma napak in z njimi povezanih hudih bolezni. Postopek se danes prodaja tudi kot storitev za posameznike, ki želijo izvedeti verjetnost, da v življenju zbolijo, bodisi zaradi podedovanega zapisa DNK bodisi zaradi vpliva okolja, določene vrste hrane, alkohola ali cigaretnega dima ter temu prilagodijo svoje življenjske navade.
