Epigenetika je sestavljena iz dveh besed, in sicer epi (epi pomeni nad) in genetika. Genetika se ukvarja z genetskim zapisom. Le-ta je v naših celicah shranjen v DNK, to je dezoksiribonukleinska kislina. Vsak človek ima edinstven DNK zapis, kar pomeni da je moj DNK zapis drugačen od tvojega. Le pri enojajčnih dvojčkih je DNK pri dveh različnih osebah popolnoma enak, zato so si dvojčki med seboj tako zelo podobni. Kljub temu pa se tudi enojajčna dvojčka lahko razlikujeta v velikosti, kožnih znamenjih, potezah obraza in še bi lahko naštevali. Razloge za te razlike raziskuje epigenetika – raziskuje namreč število in vrsto molekul, ki so dodatno pripete na DNK. Na število pripetih molekul pa vpliva naš način življenja. Ker epigenetske lastnosti lahko podedujemo tudi od staršev, tudi njihov način življenja pred našim rojstvom vpliva na naše zdravje. Raziskovalci so opravili zanimivo raziskavo, kjer so imeli na voljo dve vrsti mišk. Prve, rjave in suhe miške, imajo na DNK pripete metilne skupine, zato običajno ostanejo zdrave. Druge, rumene in debele pa so nagnjene k boleznim, na DNK pa nimajo pripetih skupin. DNK teh mišk je popolnoma enaka, razlikuje se zaradi molekul (metilnih skupin), ki so pripete na DNK, torej zaradi epigenetike. Raziskovalci so poizkusili in so rumene miške hranili s hrano, bogato z metilnimi skupinami. Rumene miške so rodile rjave in zdrave potomce, ki so taki ostali še večino življenja. S tem so dokazali, da prehrana staršev posledično vpliva na zdravje otrok.
Vir slike: http://en.wikipedia.org/wiki/Randy_Jirtle#mediaviewer/File:Agouti_Mice.jpg